O psihoterapiji

Psihoterapija je proces, ki vam lahko pomaga pri večjemu spoznavanju samega sebe, spreminjanju vzorcev mišljenja, čustvovanja in vedenja. To pa s seboj prinese tudi večjo moč in spretnosti za premagovanje težkih življenjskih nalog in situacij, izboljšanje odnosov in tudi splošno večjo kvaliteto življenja.

Glavni cilj psihoterapije je zmanjšanje motečih simptomov in izboljšanje kvalitete življenja.

Beseda »psihoterapija« izvorno pomeni »zdravljenje duše«. To zdravljenje se odvija med vami (klientom) in mano (terapevtko) s pomočjo pogovora, znotraj zaupnega in varnega odnosa, v katerem se lahko počutite sprejeti in razumljeni. Zgolj dober odnos pa še ni zagotovilo za uspešno in učinkovito psihoterapijo.

Čeprav bi si to morda želeli, psihoterapevti nimamo vedno enostavnih odgovorov in rešitev za klientove težave, temveč smo vaši sopotniki na poti soustvarjanja novih, izvirnih rešitev, ki so prilagojene in ustrezne vsakemu posamezniku. Vsak od nas je namreč enkraten in neponovljiv, zato univerzalne rešitve običajno ne delujejo. Kot terapevtka se za klienta ne zanimam le kot strokovnjakinja, ampak tudi kot človek. Pozorno vas poslušam, upoštevam vaše življenjske okoliščine in terapijo prikrojim vašim individualnim potrebam.

Na srečanjih si bova skupaj zastavila cilje, ki jih želite doseči s pomočjo terapije, nato pa bova določila še korake, po katerih boste do tega cilja prišli. Vsakič znova bova te cilje in korake preverjala, ter jih uravnavala, da so usklajeni z vami in vašo namero. Ob tem bova raziskovala nove možne poglede na vašo preteklost ter soustvarjala načine kako ohranjati stik s tukaj in zdaj.

Psihoterapija je vsakič znova posebej soustvarjena med klientom in terapevtom kot izviren projekt pomoči.

Psihoterapija lahko poteka individualno ali skupinsko, ali pa se vanjo vključi par ali družina.

Učinki psihoterapije so različni glede na vaša pričakovanja, cilje in tudi vašo aktivnost. Kmalu lahko vi (ali vaši bližnji) opazite, da ste bolj sproščeni, se lažje izrazite, ali pa lažje sprejmete kakšen del sebe, ki ga prej niste mogli sprejeti, ali pa ga mogoče niti niste prepoznali. Lahko opazite tudi, da lažje sprejemate svoje bližnje, ali kakšne njihove dele, ki so vas prej motili. Mogoče lažje zaspite, ali ste enostavno bolje razpoloženi. Ublažijo se občutki stiske, poveča se lahko želja po stikih z drugimi, ali se izboljša kvaliteta odnosov. Spremembe lahko vidite tudi pri delu, kjer ste mogoče hitrejši ali bolj učinkoviti, lažje obvladujete stres in prepoznavate ter postavljate svoje meje. Lahko opazite, da imate na splošno večji uvid v svoje težave in osebnostno rastete.

Oblike psihoterapije

Za individualno terapijo se odločijo posamezniki, ki se srečujejo z različnimi izzivi, kot so depresivni ali tesnobni občutki, slaba samopodoba, izzivi v medsebojnih odnosih ali v odnosu do samega sebe, ali pa se želijo bolj posvetiti osebni rasti.

Cilj psihoterapije je razviti nove vzorce vedenja, mišljenja in čustvovanja, ki bodo bolj odgovarjali posameznikovim potrebam in željam, ter splošno izboljšanje kvalitete življenja.

Srečanja trajajo 50 minut in potekajo običajno redno vsak teden ob istem času.

V partnerski psihoterapiji ali psihoterapiji za pare je v središču pozornosti odnos med partnerjema.

Za partnersko psihoterapijo se odločijo pari, ki se soočajo s konflikti, ki jih sami še ne zmorejo razrešiti, želijo izboljšati medsebojno komunikacijo, ali pa razrešiti specifične težave povezane s partnerskim odnosom (nezvestoba, nezaupanje, težave v spolnosti, odtujenost ipd.).

Cilj partnerske psihoterapije je okrepiti povezanost med partnerjema, razviti načine ravnanja ter izražanja čustev in misli, ki krepijo odnos, ter okrepiti medsebojno razumevanje in konstruktivno sodelovanje.

Srečanja trajajo 50 minut in potekajo običajno redno vsak teden ob istem času.

V družinski psihoterapiji je v središču pozornosti družina kot celota in odnosi med posameznimi družinskimi člani.

Za družinsko psihoterapijo se odločijo družine, ki se soočajo z težavami v družinski dinamiki in medsebojni komunikaciji, povezanosti, ter specifičnimi težavami kot so težave z vzgojo, vpliv vedenja enega družinskega člana na druge in na celoto ipd.

Cilj družinske psihoterapije je okrepiti komunikacijo, medsebojno povezanost in razumevanje, okrepiti aktivno vlogo vsakega člana družine, saj je za izboljšanje kvalitete življenja posameznih članov družine in družine kot celote, potrebno sodelovanje vseh družinskih članov.

Srečanja trajajo 60 minut in potekajo običajno redno vsak teden ob istem času. Za uspešno spremembo družinske dinamike je lahko dovolj že nekaj srečanj.

V skupinski psihoterapiji je običajno vključenih od 6 do 10 udeležencev s podobnimi terapevtskimi cilji. Skupinsko delo temelji na načelu zaupnosti, kar pomeni, da udeleženci spoštujejo zasebnost drug drugega.

Namen skupinske psihoterapije je obravnava različnih vrst težav, kot so tesnoba, depresija ali druge specifične težave posameznikov, in pa za izboljšanje socialnih veščin in izboljšanje medosebnih odnosov, hkrati se razvija večje razumevanje in empatija. Obenem lahko posameznik na svoje izzive pogleda iz različnih drugih perspektiv.

V skupinski psihoterapiji je poudarek na dinamiki znotraj skupine. Udeleženci med seboj delijo svoje izkušnje, vidijo, da s svojimi težavami niso sami, ter se medsebojno spodbujajo in dajejo povratne informacije drug drugemu.

Skupino vodi psihoterapevt ali psihoterapevtski par, ki prevzame vlogo usmerjanja pogovorov, zagotavljanja varnosti v skupini in izvajanja terapevtskih postopkov.

Posameznik se lahko odloči za skupinsko ali individualno psihoterapijo ali tudi kombinacijo obeh pristopov. To je odvisno od njegovih specifičnih potreb in narave težav s katerimi se sooča.

O meni

Moja zgodba.

Naroči se

Pokliči 040 753 427 ali izpolni obrazec in se naroči na uvodni razgovor.

Please enable JavaScript in your browser to complete this form.

»Ko se podamo na veliko avanturo raziskovanj, je torej poleg zavestne odločitve, da se bomo nečemu temeljito, z vso našo pametjo in hkrati z vsem srcem posvečali, pomembno tudi zaupati nezavednemu procesu in sprejemati njegove darove.«

»Ko se podamo na veliko avanturo raziskovanj, je torej poleg zavestne odločitve, da se bomo nečemu temeljito, z vso našo pametjo in hkrati z vsem srcem posvečali, pomembno tudi zaupati nezavednemu procesu in sprejemati njegove darove.«

~ Miran Možina